Deli kitare
Sedlo se nahaja med glavo in vratom in je običajno
narejena iz plastike, lahko pa tudi iz slonovine, medenine ali grafita. Čeznjo
so iz glave na ubiralko speljane strune. Prečka s svojo višino določa
oddaljenost strun od ubiralke, z materialom iz katerega je narejena pa daje
strunam različen zvok.
Vrat
Ubiralka je lesena plošča, ki je nameščena na vrat
kitare. Po navadi je izdelana iz trših umetnih mas, palisandra ali ebenovine. V
njo so pritrjene prečke, to so majhne izbočene kovinske ploščice. Nameščene so
po celotni dolžini ubiralke in so razmaknjene po pol tona, kar pomeni da
pritisk na prečko ton strune zviša še za pol tona.
Označbe se na kitari po navadi nahajajo na ubiralki ali
ob robu vratu. Namenjene so temu, da kažejo kje na strunah je treba prijeti
določen akord, s tem pa omogočijo lažje in hitrejše menjavanje le teh. Pri
navadnih akustičnih in klasičnih kitarah so označbe po navadi v obliki manjših
belih pik, pri električnih kitarah pa so pogoste tudi kakšne bolj posebne
oblike, nekatere imajo vgrajene celo LED lučke.
Trup
Zvočnica je okrogla odprtina pri klasičnih in akustičnih
kitarah , ki se nahaja v sredini kitare, natanko pod strunami. Iz nje prihaja
zvok oz. zven glasbila. Pri klasičnih in akustičnih kitarah je po navadi
okrašena z ornamenti, mozaiki iz drobnih pobarvanih koščkov lesa. Pri
električnih kitarah nimamo zvočnice, saj so namesto nje na kitari pritrjeni
magneti oz. pick-upi (v nadaljevanju). Pri akustičnih kitarah pa je dodana
zraven tudi plastična obloga, ki ščiti resonačni pokrov med brenkanjem.
Pick-upi so magneti, ki pri električnih kitarah
pretvarjajo nihanje strun v električne signale. V uporabi sta dve vrsti: - z
enojnim navitjem, ki dajejo čist ton - z dvojnim navitjem (humbacking), ki
ustvarjajo bogatejši, nekoliko obarvan ton. Kitara z dvojnimi pick-upi oz.
magneti, ki jih vklapljamo v različnih kombinacijah, je najbolj uporabna.
Izbiramo lahko med enojnimi pick-upi (svetel čist ton) in dvojnimi (obarvan
ton).